Polono Požgan marsikdo še vedno najpogosteje povezuje z radiom, saj je kot radijska voditeljica poslušalce dolgo let navduševala s svojo energičnostjo in pozitivno naravnanostjo. Odkar se je poslovila od radijskega sveta, pa ljudi navdihuje na motivacijskih predavanjih in delavnicah, na katerih jim svetuje, kako komunicirati na način, ki bo vodil tudi k boljšim odnosom. Na osnovi svojega najbolj prodajanega tečaja je podjetnica, ustanoviteljica podjetja Retorik, nedavno izdala tudi knjigo z istoimenskim naslovom Govori in inspiriraj, priročnik, ki bralcem v zgoščeni obliki nudi osnove komuniciranja – in še več. Kot pravi avtorica, bi po branju njene knjige morali komunicirati »neprimerno bolje kot trenutno«. »Pridobili boste namreč osnovno znanje in napotke o tem, kakšna so zlata pravila v komunikaciji, kako se spopademo s tremo, kako pomembna je telesna govorica ter kako pripravimo dober govor in ga suvereno izvedemo,« navaja in dodaja: »Po branju te knjige se boste zavedali resnične moči svojega glasu – ne glede na to, koga nagovarjate, enega človeka ali tisoč ljudi. Spoznali boste, da je vsak od nas govornik. Večina sicer nikoli ne stopi na veliki oder, vendar komuniciramo doma, v službi, na sestankih, spletnih platformah in tako naprej.«

V knjigi tako naniza 16 kratkih, odlično strukturiranih poglavij, ki osvetljujejo različna področja komunikacije. Po mnenju avtorice je namreč komunikacija tista veščina, ki nas poveže – ali pa oddalji; zmanjšuje ali povečuje razdaljo med nami in vsem, kar si želimo. Sama sicer verjame, da je najpomembnejša tista komunikacija, ki jo imamo sami s sabo v svojih glavah, saj na njej temeljijo prav vse druge komunikacije v poslovnem in zasebnem življenju. »Z učenjem o komunikaciji spoznavamo sebe. In to je, če vprašate mene, smisel življenja,« je prepričana. Po njenih besedah je osnovno znanje o komunikaciji prirojeno prav vsem, in to brez izjeme: »Če se odločimo, pa ga lahko pozneje v življenju nadgradimo. V dobrega govornika se razvijemo z vajo in učenjem.«

Tako uvodoma predstavi deset zlatih pravil komunikacije (spoznajmo, kako nas vidijo drugi; opredelimo cilje; vprašajmo se, koga nagovarjamo; zamislimo si nastop in popravljajmo malenkosti; bodimo prepričani o tem, kar govorimo; časovno in vsebinsko nastop skrbno pripravimo; poslušalcem olajšajmo delo in misli oblikujmo preprosto; ves čas se poslušajmo; osvojim najprej srce, nato razum; »KISS – Keep it simple stupid«, in še: naj nas ljudje poslušajo z veseljem), nato pa se posveti tudi osnovam poslovnega bontona in neverbalni komunikaciji. Ob tem odgovarja tudi na praktična vprašanja, ki ji jih pogosto zastavljajo udeleženci njenih izobraževanj, na primer, kam med govorom dati roke. Njen odgovor je preprost: »Rok ne dajemo nikamor! Pustimo jih, da so tam, kjer so, saj dajejo besedam tempo. Naj tudi one govorijo!« Kot najpomembnejši element neverbalne komunikacije pa sicer izpostavlja še nekaj preprostega, a včasih težko izvedljivega: prijazen, iskren in dobronameren nasmeh (iz srca). »Če bi morala izbrati eno veščino v komunikaciji, ki mi je res ljuba in mi je odpirala številna vrata, je to nasmeh. Znam ga pokloniti sebi in ga zmeraj znova podarjam drugim,« zapiše.

Ogromno ljudi občuti velik strah pred javnim nastopanjem, ne glede na to, ali je to pred sodelavci na sestanku ali na velikem odru, pri čemer jih največkrat skrbi, da jih bodo ljudje pretirano presojali ali obsojali, ko se bodo javno izpostavili. Polona Požgan na takšne pomisleke trezno odvrne: »Ne jaz ne vi ne moreva upravljati tujih misli. Tuje mnenje o nas ni naša stvar. To je tuje mnenje, ki je v tuji glavi, in ne naši. Številni ljudje bodo govorili p nas – ne glede na to, kaj bomo ali česa ne bomo počeli. Dokler mi vemo, kdo smo, se lahko ob misli na to, kaj o nas menijo drugi, samo nasmejemo. (...) Ne razmišljajte toliko o sebi. Razmišljajte raje o ljudeh, ki jih nagovarjate.«

Treme se po njenem mnenju niti nima smisla znebiti, saj jo občuti prav vsak. Bralcem pa ponuja pet tehnik, kako jo vendarle omiliti. Prva je vizualizacija. »Prvi korak, da se bomo pred mikrofonom ali na odru dobro počutili, je, da se postavimo v film s srečnim koncem. Da si predstavljamo, da se bo vse dobro izteklo in da bomo kos izzivu ne glede na to, kaj se bo med nastopom zgodilo. Že večer pred nastopom si začnimo zavestno predstavljati, kako bo nastop potekal in uspel točno tako, kot si želimo. Naš živčni sistem bo sledil in bolje se bomo počutili,« meni. Drugi element je globoko dihanje, pri čemer svetuje metodo 5-5-5: pet sekund globoko vdihujemo, pet sekund držimo dih in pet sekund globoko izdihujemo, kar trikrat ponovimo. Tretja tehnika je »zmehčan« pogled – ko pridemo pred občinstvo, ga prijazno in »mehko« poglejmo in vanj prelijmo nasmeh, vedrino, nežnost in pogum. Četrta tehnika je seveda priprava, saj več ko bomo vadili govor, bolj mirne se bomo počutili, ko bo šlo zares. »Ko napišemo govor, se postavimo pred ogledalo in si ga pripovedujmo toliko časa, dokler ga ne znamo dovolj dobro, da 80 odstotkov časa govorimo na pamet in samo 20 odstotkov časa gledamo na list z zapisom,« svetuje. Zadnja tehnika pa je skrbno načrtovanje uvoda in zaključka nastopa, saj bosta bistveno vplivala na to, kako bodo poslušalci sprejeli celoten govor.

Bralcem svetuje še, kako postati boljši poslušalci, saj to bistveno vpliva na vse naše odnose, opozarja pa tudi na pet »strupov« v komunikaciji, ki se jim je priporočljivo izogibati (pritoževanje, kritiziranje, obrekovanje, negativizem in nesprejemanje odgovornosti).

Knjiga Polone Požgan bo prav prišla vsem, ki si želite izboljšati svoje komunikacijske veščine tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju, saj vsebuje veliko zdravorazumskih nasvetov, do katerih se je dokopala na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj na področju komuniciranja. Ker so informacije podane na kratek in zgoščen način, vam lahko posamezna poglavja služijo tudi kot hitra osvežitev morda že pozabljenega, a še kako potrebnega znanja za uspešno komuniciranje.