Si upornica?

Si upornica? Potem te občudujem! Jaz nisem bila nikoli.

Upornice niso pridne punce. Upornice govorijo “ne, ne bom” ali “ne, nočem”. Postavljati znajo meje. Imajo svoj glas. Ugovarjajo. Vztrajajo. So trmaste. Naredijo tisto, v kar verjamejo in to tudi takrat, ko drugi tega ne odobravajo.

O, moj bog, ne, nikoli nisem bila upornica. Bila sem pridna punčka in pridna deklica in pridna ženska:

osnovna šola – odličnjakinja, moja mama je bila na govorilnih urah vselej samo nekaj sekund (vem, ker so sošolci štopali),

gimnazija – pidna, pidna (razen prve cigarete, pokajene na wc-ju s Cvetano, eno od pevk skupine Power Dancers::)), se jih spomnite? Takrat so bile glavne in očitno sem smatrala, da cigarete k temu pripomorejo:)),

fakulteta – eno lahko naredi vsak, zato sem jaz dve (danes imam dve diplomi, s katerima si lahko… saj veste kaj:),

poroka – sanjska (želela sem na poročno potovanje na otok Bora-Bora, šla sva na Vis:),

dva otroka – ta dva sta res sanjska oz. sanjsko poredna, prava upornika:)),

hiša s fasado kremne barve – decentno, kot se za intelektualce spodobi,

vsakodnevni obiski staršev – jaz k njim in/ali oni k meni, kot se za dobro hči spodobi,

vsakodnevni obiski sorodnikov in prijateljev – uf, ja… vsako-dnevni, moj kavni aparat je komaj uspel mleti kavo,

najboljša v službi – osvojeni štirje Viktorji (ostali so na radiu, ko so šefi preko noči ugotovili, da me več ne rabijo – moj EMŠO, menda),

nagrada za naj osebnost Maribora – ta kipec še imam:),

VEDNO nasmeh na obrazu – res ne vem, od kod sem ga vlekla,

ful uspešna kuharska oddaja – zaradi katere so ljudje dejansko mislili, da znam kuhati, tako da očitno sem bila res dobra ,

ful uspešna monokomedija na številnih odrih po celi državi – v scenariju, ki ga je zapisala Janja Vidmar sem igrala poredno punco in v vlogi sem se precej našla:).

Dobro, da ne naštevam dalje… Moji starši so večkrat rekli, da so v mojem odraščanju doživeli samo dva šoka: prvi je bil, ko so me dobili s cigareti, drugi pa, ko si je prelepa, skodrana, črnolasa in dolgolasa Polonca pobrila lase (ne čisto, na 0.5:))).

Ko sem začela delati stvari po svoje, je marsikdo rekel, da se mi je snelo, da sem očitno preveč študirala in da mislim, da sem nekaj posebnega. Očitno smo včasih cenjene, zaželjene, priljubljene in ljubljene (samo) takrat, ko izpolnjujemo pričakovanja drugih ljudi, ko vsakič znova rečemo “ja, seveda, veš da bom” in ko nimamo postavljenih nobenih mej. No, in ravno pri slednjih se vse začne in konča. Doma in v službi. Z mejami ne narediš nič hudega drugim, to ni kazen za njih, z mejami zagotavljaš varnost in lepše ter bolj mirno življenje sebi.

Pridi, da te naučim, kako jih postavljati ljubeče, umirjeno, spoštljivo, pa hkrati odločno in samozavestno. rEvolucija ženske se začne 1. avgusta. In samo še ta teden dobiš 15 dnevni tečaj po, za tvojo denarnico, izjemno nerevolucionarni ceni:)

15-dnevna poletna Zoom delavnica za Ženske: za boljšo samopodobo, večjo samozavest in več poguma v komunikaciji.

Ps: Aja, a ti povem, kaj je bilo prvo, kar sem naredila, ko sem ugotovila, da je obdobje pridne punčke za mano? Šla sem na upravno enoto in si spremenila ime! Polonca je bila pridna, Polona je upornica:) Zato, naj živi Polona! :)