Mit #1: “Čustva na delovnem mestu nimajo kaj iskati”

Kakšno predstavo imate, ko pomislite na “direktorja”? Kaj je prvo, kar vidite v svoji glavi, v svojih mislih?

Kaj pa, ko pomislite na direktorico? Na vodjo?

Se ti dve predstavi razlikujeta?

Večina ljudi, s katerimi se pogovarjam, si predstavlja direktorja kot samozavestnega, pokončnega človeka, oblečenega v obleko, srajco in kravato:)

In večina ljudi, s katerimi se pogovarjam, vidi direktorico kot urejeno in konstantno precej napeto in zaskrbljeno žensko:)

Ženskam, ki so v mojih skupinah, dam večkrat domačo nalogo.

Napisati morajo 30 svojih dobrih lastnosti. In “skrbna” je lastnost, ki se pojavi pri prav vseh.

Ženske smo skrbne. Doma in v službi. Rade skrbimo za druge in se žal bolj redko spomnimo, da moramo poskrbeti tudi zase.

Mit #2: “Ne vzemite tega osebno, samo za posel gre.”

Jutri vam bomo znižali plačo, ampak… ne vzemite tega osebno, samo za posel gre. Jutri boste ostale brez službe, ampak… ne vzemite tega osebno, samo za posel gre. Od jutri naprej bodo vaše stranke pripadle mlajšemu kolegu, ampak… (stavek lahko dokončate same:)

Zgoraj omenjeni stavek ne prinaša nič dobrega. Ko ga nekdo izreče, je načeloma že bilo povedano nekaj, kar nas je prizadelo.

Posel je še kako osebna stvar. In tudi slabe novice se da povedati na spoštljiv in empatičen način, predvsem pa brez namigovanja, naj ne bomo občutljive, naj ostanemo profesionalne in naj ne pretiravamo s svojimi odzivi.

Vabim vas k ogledu kratkega posnetka na to temo in vam hkrati sporočam, da ni nič narobe, če svoj posel, svoje delo, svoje poslanstvo jemljemo osebno.

Mit #3: “Moški so bolj primerni za vodje kot ženske”

Tretji mit o vodenju: “Moški so bolj primerni za vodje kot ženske.”

Raziskava, ki so jo delali na prestižni univerzi Harvard pravi, da so moški vodje bolj priljubljeni kot ženske vodje.

V posnetku več o tem:
– kaj ima vodenje opraviti z našo vzgojo,
– zakaj smo ženske same do sebe najbolj stroge,
– zakaj prevečkrat iščemo potrditve in pohvale od zunaj,
– zakaj ob našem delu večkrat čutimo krivdo in
– zakaj prepogosto mislimo, da nismo dovolj dobre.