
Lastna hvala se pod mizo vala?
Ste že opazili, da nam gre pohvala težko “iz ust”? Nekako se mi zdi, da je razlog za to dejstvo, da je naša generacija je
Ti je ime znano? :) Mogoče ti je. Dolga leta sem namreč marsikomu govorila »dobro jutro« iz radijskih postaj in dajala (bolj ali manj :)) uporabne nasvete po televiziji.
Morda sem kdaj vstopila tudi v podjetje, kjer delaš, kot predavateljica komunikacije ali kot motivacijska govornica.
Morda pa še sploh nisi slišala zame. In tudi to je čisto v redu. Pravzaprav sem v tem primeru še toliko bolj vesela, da si tukaj.
Velikokrat me vprašajo, kaj delam danes, odkar nisem več vsakodnevno na radiu in televiziji.
Odgovor je preprost: delam to, kar sem pravzaprav vedno delala.
Že več kot 24 let se ukvarjam z mislimi, besedami in stavki. Z vsem tistim, iz česar gradimo odnose. Odnose s sabo in odnose z drugimi.
Veliko predavam, nastopam in skoraj vsak dan obiščem drug kraj v Sloveniji. Vstopam v podjetja, stojim na odrih konferenc, srečujem zelo različne ljudi. Največkrat v živo, včasih tudi na daljavo.
Najraje imam nastope, kjer lahko ljudi hkrati učim, sprostim in nasmejim. Ker se – bodiva iskreni – še posebej po 35. letu pogosto smejemo premalo. Ali pa nekam… previdno. Malo kislo. :)
Na predavanjih in nastopih skušam ljudem dati sebe. Ne popolne verzije sebe, ampak pravo.
S svojo energijo, smehom, znanjem, ranljivostjo, nepopolnostjo. Delim svoje vzpone in tudi padce, ker vem, da jih ima vsak.
Največ in najraje delam z ženskami. Z ženskami, ki veliko nosijo. Z ženskami, ki znajo za druge, zase pa pogosto zmanjka prostora. Z ženskami, ki čutijo, da bi rade živele bolj po svoje, pa ne vedo vedno, kje začeti.
Zato pogosto rečem, da nimam samo službe. Imam poslanstvo.
In kdo sem, ko ne delam?
Sem mama. Z vsem srcem, veseljem, upanjem in strahovi, ki pridejo zraven.
Sem partnerka. Z vso ljubeznijo in brez velikih obljub o večnosti.
Vse ostale vloge pridejo potem. :)
Predvsem pa se trudim biti Polona, ki ni samo mama, partnerka, hči ali prijateljica.
Sebi skušam dati tisto, kar potrebujem, da ostajam jaz.
To so včasih samota in tišina. Umaknjenost med štiri stene doma. In občasni pobegi v svet z ljudmi, ki jih imam rada.
Če se v čem od tega prepoznaš, potem sva si verjetno bližje, kot se zdi na prvi pogled.

Ste že opazili, da nam gre pohvala težko “iz ust”? Nekako se mi zdi, da je razlog za to dejstvo, da je naša generacija je

Ko govorimo o delu, pogosto razmišljamo o strokovnosti, učinkovitosti in doseganju ciljev. A čeprav so te stvari pomembne, raziskave kažejo, da je ključen dejavnik zadovoljstva

Spomnim se, da je bila ta beseda v mojem otroštvu bolj graja. “Joj, kako si samosvoja!” Zdaj pa, vsaj za trenutek, spusti prepričanje, povezano s